Pravijo, da sta na svetu dve vrsti ljudi: tisti, ki imajo dobro razvit socialni čut in znajo vedno nuditi pomoč ljudem v stiski, ter tisti, ki v prvi vrsti skrbijo zase, za druge pa jim ni kaj prida mar. Prvi živijo lepše in bolj polno življenje, drugim pa je v življenju predvsem mnogo enostavneje. A če bi si vsi želeli enostavnosti, bi bil svet precej drugačen. Vsakdo bi se ukvarjal le z lastnimi težavami in družba bi začela propadati.
Tisto, kar nas dela človeške, je namreč prav to, da znamo prisluhniti, čutiti z drugimi, se vanje vživeti in jim pomagati, kadar je to potrebno.
Kako pogosto nudite pomoč ljudem v stiski sami?
Marsikdo izmed nas je vajen pomagati starejšim, ki živijo v njegovi okolici, pa naj gre za pomoč pri poti v trgovino ali za zimsko kidanje snega. Marsikdo v trgovini prispeva v zaboj za Karitas, odpelje odvečna oblačila v zbirni center rdečega križa ali s preprostim telefonskim sporočilom oziroma klicem nameni denar človekoljubni organizaciji. Vse več pa je tudi ljudi, ki želijo pomoč ljudem v stiski nuditi tudi tako, da se aktivno vključijo v katero izmed človekoljubnih organizacij in v njej delujejo kot prostovoljci.
Kako pričeti? Če doslej na tem področju niste bili aktivni, vendar bi radi pomagali tistim, ki imajo v življenju manj sreče kot vi, vam ni treba na vrat na nos iskati organizacije, ki se ukvarja s pomočjo bolnim, starejšim, umirajočim, odvisnikom ali podobno. Pogosto je najbolje, da se ozrete okoli sebe, po svoji domači ulici ali naselju in pomislite, kdo vse bi potreboval pomoč. Pomoč ljudem v stiski namreč ne zahteva velikih žrtev, napornega dela in velikih vsot denarja, saj največ štejeta vaš čas in drobna denarja. Pravijo namreč, da pomoči ne potrebujejo tisti, ki imajo velike želje in majhne potrebe – potrebujejo jo tisti, ki imajo majhne želje, a velike potrebe. Tisti, ki so običajno najbolj skromni in običajno sami zase težko priznajo, da sploh potrebujejo pomoč.