Krvodajalstvo velja za enega najboljših načinov, s katerim lahko vsakdo pomaga reševati življenja. Je posebna oblika človečnosti in nesebičnosti, saj dejansko ne darujemo nečesa materialnega oziroma nekaj, česar zagotovo ne potrebujemo – ljudem v stiski darujemo del sebe – in to živ del sebe!
Darovanje krvi je povsem enostavno in zanj ne potrebujemo kakšnega posebnega razloga. Dovolj je, da pri sebi vemo, da je takšno ravnanje dobro.
In zakaj se za darovanje krvi običajno odločajo slovenski krvodajalci?
1. Najpogostejši odgovor je prav ta, da imajo krvodajalci občutek, da s svojo krvjo dejansko pomagajo reševati življenja. Dokler so sami zdravi, darujejo svojo kri, saj se nikoli ne ve, kdaj jo bodo zaradi bolezni ali nezgode potrebovali tudi sami.
2. Nekateri se za darovanje krvi odločijo po tem, ko so jo v preteklosti že potrebovali ali sami ali njihov družinski član. Na ta način se želijo oddolžiti tistim, ki so nekoč z donacijo rešili njihovo življenje.
3. Marsikdo prizna, da darovanje krvi zanj ni nekaj povsem nesebičnega. Že res, da s tem opravi dobro delo, a bolj kot na to pomisli na dejstvo, da je dan krvodajalske akcije za donatorje tudi dela prost dan. In tudi na malico ne gre pozabiti!
4. Nekateri pravijo, da je darovanje krvi poleg vsega naštetega tudi priložnost za mini zdravstveni pregled. Ob darovanju krvi vam izmerijo krvni pritisk, preverijo pulz, hemoglobin, poleg tega pa se darovana kri kasneje temeljito pregleda za različne bolezni.
Potrebujete še kakšen razlog?
Dejstvo je, da je darovanje krvi ravno tako kot darovanje organov ali kostnega mozga plemenito dejanje, s katerim nekomu rešimo življenje ali mu ga pomagamo temeljito spremeniti na bolje. In v krvodajalstvo se lahko vključi ter tako aktivno pomaga skoraj vsakdo. Pogoj je namreč, da so krvodajalci stari med 18 in 65 let, so zdravi in se dobro počutijo. Zavrne se osebe, ki jemljejo zdravila, ki tehtajo manj kot 50 kilogramov, imajo premalo hemoglobina (135 g/l za moške in 125 g/l za ženske), so okužene s hepatitisom, virusom HIV oziroma obstaja zanj tveganje, imajo Creutzfeldt–Jakobova bolezen ali so si kadar koli vbrizgavale droge.
Moški se lahko odločijo za darovanje krvi na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri mesece. In če vas pomoč drugim ne prepriča, pomislite takole: če ste moški, ste lahko v 40 letih delovne dobe zaradi darovanja krvi kar 160 dni oziroma več kot 7 mesecev odsotni z dela. Tudi to je odličen razlog.