Prevajanje angleščine je delo, za katerega marsikdo misli, da bi ga bil sposoben opravljati. Nenazadnje zna angleško danes pri nas skoraj vsakdo, kajne? Pa vendarle ni tako enostavno, tudi če prevajamo zgolj iz angleščine v slovenščino, ne pa tudi obratno. Prevajanje angleščine zahteva namreč tako izjemno znanje angleškega kot tudi slovenskega jezika, izkušnje z delom, poznavanje prevajalskih orodij (programov), poleg tega pa pogosto še dobro poznavanje področja, na katerega se nanaša besedilo, ki ga želimo prevesti.
Prevajanje angleščine naj bo kakovostno
Za prevod besedila iz angleškega v slovenski jezik ali obratno se vedno izplača najeti izkušenega prevajalca, saj boste tako nazadnje plačali najmanj oziroma zgolj toliko, kot bo pisalo v prevajalski pogodbi. Če boste pri tem varčevali in prepustili delo nekomu brez izkušenj, pa bo cena višja – izgubili boste svoj ugled. Besedilo bo v prenosu iz originala v prevod izgubilo svoj pravi pomen, svoj stil, še huje pa bo, če bo sporočalo nekaj nerazumljivega, jezikovno šibkega, napačnega. Prav zato se tudi za prevajanje angleščine resna podjetja ne odločajo za samostojne prevode, pa čeprav tudi znotraj njihove hiše marsikdo obvlada jezik, temveč delo raje prepustijo strokovnjakom, ki tudi jamčijo za njegovo kakovost.
In kakšne so izkušnje s slabimi prevodi? Glede tega smo se obrnili na skupino prevajalcev, ki si med seboj tako pomagajo pri delu kot pogosto tudi eden z drugim delijo primere slabih praks, ob katerih se včasih zgolj nasmejejo, drugič pa tudi pošteno zgražajo, kako je takšen prevod sploh mogoč. Pravijo, da je za prevajanje angleškega jezika potrebno v prvi vrsti ne le poznati posamezne besede, temveč so bolj problematične fraze in besede, za katere v našem jeziku nimamo ustreznic. Če naletiš na neko angleško besedo, ki je ne poznaš, lahko enostavno pogledaš na internet in takoj najdeš njen prevod. Če se ti prevajanje angleščine zalomi pri frazah, pa se hitro ve, da si »šušmar«. Tako so se pred kratkim na primer smejali prevodu, kjer je bil moški v originalu v »black tie« opravi, v prevodu pa je pisalo, da je imel na sebi črno kravato. Prevajalec očitno ni vedel, kakšno vrsto garderobe predstavlja »black tie«.
Ampak takšne napake seveda niso najhujše. Večja težava je, če ne gre za prevajanje angleščine na področju lahkotne oziroma trivialne literature, temveč na primer za strokovno besedilo ali navodila – predstavljajte si, kako usodna je lahko napaka pri prevodu navodil za jemanje zdravil ali pri navodilih za uporabo kakšne električne naprave.